V soboto zjutraj smo se s kombijem in dvema osebnima avtomobiloma odpeljali čez prelaz Vršič v Zadnjico. Zaradi slabše vremenske napovedi za nedeljo smo se odločili za obratno smer pohoda. Po stari mulatjeri smo se v prijetnih temperaturah in v senci strmih sten povzpeli do sedla Luknja. Tam je v sproščenem vzdušju sledil daljši počitek z okrepčilom in opazovanjem planincev, ki so se podali čez znamenite Plemenice. Strmo pot smo nadaljevali čez travnike, ki se razprostirajo pod ostenje Pihavca in Bovškega Gamsovca.
Za lažje premagovanje strmine nam je narava postregla s čudovitimi razgledi na dolino Vrat, Zadnjice in mogočnih gora, ki se vzpenjajo nad dolinama. Veliko občudovanja je požela severna stena z našim očakom. Beseda je stekla tudi o Pihavcu, ki je bil nenazadnje kraj, kjer je svojo življenjsko zgodbo zaključil naš znani slovenski alpinist, glasbenik in pisec številnih planinskih vodnikov ter knjig Tine Mihelič.
Tik pod vrhom je pot postala nekoliko bolj zahtevna, a tudi to smo uspešno premagali. Zopet smo si privoščili počitek z malico. Tokrat smo poleg lepih razgledov na sosednje gore opazovali manjši trop kozorogov, ki se niso dali motiti in so nam veselo pozirali. Sestop z Gamsovca je bil zahteven, vsi pohodniki so brez večjih težav sestopili in se zadovoljni in utrujeni podali po deloma zasneženi poti do Kriških podov. Tam nas je pričakalo prijazno osebje, postregli so nas s pijačo in hrano ter nam nudili prenočišče.
Noč je bila deževna, jutro pa megleno, zato smo se odločili, da vzpon na Križ spustimo in sestopimo v dolino. Pri sestopu smo si ogledali še lepote spodnjega Kriškega jezera in se v spremstvu čudovitega in raznolikega alpskega cvetja spustili v dolino. Na poti domov je sledila še skupna analiza v Erjavčevi koči. Razšli smo se prijetno utrujeni in polni lepih vtisov v upanju, da se kmalu spet vidimo.
Povezava do FOTOGRAFIJ.