Mogočna gora Jalovec nas je sprejela z vsem njenim sijajem. V soboto, 3. avgusta, smo se zgodaj zjutraj zbrali v Radovljici in se odpeljali na naš najvišji cestni prelaz Vršič. Udeleženci v pričakovanju osvojenega vrha, vodniki pa v upanju na lepo vreme smo se podali na dolgo pot. Razgledna pot nas je pod ostenjem Mojstrovk po dobrih treh urah in pol pripeljala do zavetišča pod Špičkom, kjer sta sledila zaslužena malica in počitek. Po svežih vremenskih informacijah direktno s Kredarice smo se odločili za vzpon na vrh našega cilja. Pot na Jalovec je potekala brez posebnosti v visoki oblačnosti in prijetnih temperaturah. Tik pred vstopom na glavni greben Jalovca nas je pozdravilo sonce in vrh je zasijal v vsej njegovi veličini. Po lepih razgledih in fotografiranju je sledil zahteven spust do našega zavetišča, kjer smo prenočili. Po zajtrku smo se spustili po večinoma gozdni poti v Zadnjo Trento in se za konec povzpeli še do izvira Soče. Na dvodnevnem pohodu smo uživali v lepih razgledih na naš gorski svet, misli na osvojen vrh ter v obilici dobre volje in smeha.
FOTOGRAFIJE Marjan/Mojca